Izdelava risanke (kratkega videa) - skupinsko delo

Na enem izmed predavanj, smo imeli skupinsko delo na temo računalniške izobraževalne igre. Ker sem bila na teh predavanjih odsotna, nam je profesor ponudil možnost, da ta del ocene pridobimo naknadno. Na zadnjih predavanjih nam je profesor predstavil spletno stran http://zimmertwinsatschool.com , ki je namenjena izdelavi risanke, animacije,… Program uporabljajo tudi v osnovnih šolah, saj je zelo enostaven za uporabo in ima ustrezno grafično obliko. 

Tisti, ki smo potrebovali oceno za skupinsko delo, smo si tako poiskali par. Ker smo morali delati v heterogenih skupinah, sem k sodelovanju povabila kolegico Polono iz smeri Matematika-Fizika. Tako sva se lotili dela. Najprej sem kolegici predstavila, kaj vse nam program omogoča, katere scene imamo na voljo ter kako lahko scene spreminjamo. S tem sva se lažje dogovorili, kaj bo tema najine risanke. Ker sem sama prevzela razlago programa ter samo delo z računalnikom, sem sošolko spodbudila, da pove nekaj idej za scenarij. Strinjali sva se, da v kratki filmček vključiva čim več različnih scen ter zanimivega teksta. Želeli sva izdelati neko kratko risanko, ki bi se navezovala na šolo. Vendar nisva našle v izboru nobene prave teme, zato sva scenarij nekoliko spremenili. Moram priznati, da je bila na samo oblikovanje teksta ter napake bolj pozorna kolegica, kar računalničarji večkrat spregledamo. S kolegico sva dobro sodelovali in se dopolnjevali. Risanko sva tudi hitreje končali, saj sem prihranila čas pri iskanju ideje, kolegica, pa pri uporabi računalnika. Končni izdelek smo si ob koncu ure tudi ogledali in obe sva bili zadovoljni s končnim rezultatom.

To skupinsko delo je bilo zanimivo, saj do sedaj še pri nobenem predmetu nisem sodelovala s kolegi iz drugih smeri. Čeprav je bila naloga bolj zabavna in ne toliko zahtevna, se je lahko opazilo, na kaj sem se bolj osredotočala jaz in na kaj kolegica. Delo bi bilo res zanimivo na kakšnem bolj zahtevnem projektu, kjer bi bilo v skupini še več članov iz različnih smeri. Če bi se lotili takšnega projekta, s katerim bi se vsi srečali prvič, bi bilo na začetku najbrž kar težko razdeliti naloge, saj ostalih članov skupine ne poznaš in ne znaš določiti kaj nekomu najbolj ustreza. Zato bi bilo res pomembno sodelovanje, veliko debate in prilagajanja. Vsi člani skupine navadno tudi nimajo enakega predznanja o določeni temi, zato se je potrebno dogovoriti tudi o samem začetku dela. Če skupina med seboj dobro funkcionira, je izdelek na koncu zagotovo dober in je jasno vidno, kdo je prispeval določen del. Da se skupina dobro ujame pa si moramo za to vzeti več časa. Ena ali dve šolski uri ni dovolj, saj v tem času ne moreš dobro spoznati kolegov. Zanimivo bi bilo, če bi morali na primer v določeni skupini sodelovati cel semester ter narediti skupen projekt. 

Menim, da je skupinsko delo zanimivo, če je dobro načrtovano in izpeljano. Predvsem pa moramo za to imeti dovolj časa ter se pravilno organizirati. Če vse te pogoje lahko izpolnimo in so skupine motivirane za delo, potem lahko od tega veliko odnesemo ter drug drugega veliko naučimo.

Računalniško podprto sodelovanje - zaključek

Ali menite, da je računalniško podprto sodelovanje uporabno za učitelja?

 Že kot študentje opažamo, da imamo ogromno (res ogromno) študijskega materiala, ki ga je potrebno nekje shraniti, pripraviti, deliti,... Težko si predstavljamo, kako bi vse to "arhivirali" brez računalnika. Predvsem bi nam to vzelo preveč časa, papirja,... Tudi v šolstvu je vedno bolj poudarek na tem, da se vse dela z računalnikom. Prav tako se spreminjajo generacije učencev, katere poznajo računalnik že od mladih let. Zato je potrebno učne ure popestriti, učencem pokazati nove načine sodelovanja, obenem pa sebi olajšati delo. S pravim načinom uporabe računalniških orodij, pa si prihranimo tudi čas, saj lahko do vseh dokumentov, ki jih dobimo od učencev dostopamo hitreje, prav tako je hitrejša naša povratna informacija učencem. Veliko vlogo pri sodelovanju učiteljev je prevzel računalnik. Vedno več novosti, informacij, predlogov najdemo na spletu, prav učiteljem namenjenih portalih, blogih. Najdemo pa lahko tudi ogromno materiala, s katerim si pomagamo pri poučevanju.

Napišite 2 primera, ko bi se odločili za uporabo računalniško podprtega sodelovanja pri pouku.

Zagotovo bi se odločila za orodja za skupinsko urejanje dokumentov. V današnji dneh imajo učenci, na žalost, vedno manj časa za druženje oziroma se temu izogibajo. Posledično je tudi sodelovanje pri učenju in izdelavi projektov zato slabše. Če bi učencem orodja za skupinsko urejanje (npr. Google Docs) ustrezno predstavili in bi znali pridobiti njihovo zanimanje, bi zagotovo slej ko prej posegli po teh orodjih in skušali z njihovo pomočjo ustvarjati skupne dokumente. Predvsem bi pri pouku računalništva uporabila sisteme za objavljanje medijskih vsebin (npr. Dropbox). Ker pri pouku računalništva ves čas nastajajo izdelki in je od njih odvisna tudi končna ocena, se mi zdi pomembno, da učitelji sprotno sledimo delu učencev. Če bi imeli skupaj z učenci prostor, kamor bi po vsaki uri oddali svoje izdelke, bi tako lažje načrtovala naslednje učne ure, dobila bi občutek, kje imajo učenci težave in kaj že dobro znajo. 

Katera izmed pri predmetu omenjenih orodij oziroma vrst orodij se vam zdijo primerna za uporabo v šoli in katera ne? Utemeljite.

 Za uporabo v šoli se mi ne zdijo primerna orodja za družabne zaznamke. Menim, da je za osnovnošolce in tudi srednješolce stvar še preveč kompleksna, saj bi učence, po mojem mnenju na ta način sodelovanja težko navadili. Menim, da je učencem lažje, če bi določene zaznamke zbrali kar v enem skupnem dokumetu, do katerega bi vsi hkrati dostopali. Mogoče bi orodja za družabne zaznamke bolje sprejeli učitelji, vendar je še vedno veliko takih, ki se računalnika na nek način "bojijo", tako bi tak način sodelovanja težko sprejeli.

Za šolo se mi zdijo primerna že prej omenjena orodja za skupinsko urejanje dokumentov, sistemi za objavljanje medijskih vsebin ter do neke meje družabna omrežja. Prvi dve orodji sta precej enostavni za uporabo, hitro se navadimo na to, da jih uporabljamo, uporabimo jih lahko na različnih področjih. Zakaj družabna omrežja do neke meje? Danes lahko rečemo, da  že "skoraj vsak" uporablja vsaj eno izmed družabnih omrežij. Pozitivne strani družabnih omrežij so hitro obveščanje, ustvarjanje dogodkov, objavljanje fotografij. Da pa je uporaba družabnih omrežij varna, moramo o tem poučiti učence, starše in učitelje. Če ustvarimo na družabnem omrežju zaprto skupino, lahko do nje npr. dostopajo samo učenci ali učitelji in znotraj te skupine lahko nato objavljamo vsa obvestila, delimo fotografije iz šolskih dogodkov ter vabimo na dogodke. Moramo pa določiti meje, kaj bomo objavljali in katere teme so sprejemljive, da so objavljene večjemu krogu ljudi.

Katera orodja oz. vrste orodij, ki podpirajo sodelovanje, bi po vašem mnenju moral poznati vsak učitelj? Utemeljite.

 Vsak učitelj bi moral poznati sisteme za objavljanje medijskih vsebin, predvsem Youtube in Dropbox. Na Youtube-u lahko najdemo veliko zanimivih in uporabnih vsebin, ki so nam v pomoč pri samem poučevanju, lahko pa služijo tudi za dobro uvodno motivacijo pri učnih urah. Prav tako imamo lahko ima na Dropboxu vsak učitelj cel arhiv priprav, letnih delovnih načrtov ter ostale dokumentacije. Tako ni potrebno skrbeti, če imamo USB ključek s to vsebino vedno s seboj, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo potrebovali katero izmed prej naštete dokumentacije. Vsaka zbornica ima namreč na voljo računalnik z internetnim dostop, kjer nato lahko dostopamo do svojih dokumentov. Omenili smo tudi ankete in tudi eno ustvarili. Mislim, da je tudi to eno dobro in uporabno orodje, če želimo dobiti neko skupno mnenje ali organizirati kakšen projekt na šoli. Da se lahko takšnih stvari lotimo, potrebujemo kar nekaj časa, da to uskladimo z vsemi ostalimi delavci na šoli (ali učenci). Zato je najlažje, da to naredimo preko ankete, ki je lahko dostopna na internetu in tako najhitreje dobimo odzive večje množice ljudi.

Katera od teh orodij vam lahko pomagajo pri vašem študiju in zakaj?

Največ uporabljam orodje za skupinsko urejanje dokumentov - Google Docs. S kolegi smo že večkrat s pomočjo tega programa pripravili seminarsko nalogo, načrtovali za določene projekte ali pa le usklajevali urnike. Zdi se mi odlično orodje za sodelovanje, obenem imamo dokument na voljo na vseh lokacijah, kar nam predstavlja tudi neke vrste varnostno kopijo. Tega orodja se bom zagotovo poslužila tudi v nadaljnem študiju in tudi na službenem mestu. Veliko uporabljam tudi Dropbox, kjer s kolegi delimo dokumente in ostale zadeve, do katerih lahko vsi dostopamo. Prav tako, si na Dropbox shranjujem vse dokumente, ki jih potrebujem na fakulteti (prosojnice, seminarske naloge), saj nikoli ne veš, kdaj nam zataji USB ključek ali pozabimo geslo e-maila.:) Za manjše dogovore oziroma obveščanja glede predavanj si pomagamo tudi z družabnimi omrežji (Facebook), saj vsak, ki ima svoj profil, skoraj zagotovo vsakodnevno vsaj enkrat pregleda novice in objave prijateljev.

Orodja za skupinsko urejanje dokumentov

Skupne značilnosti orodij za skupinsko urejanje dokumentov je, da lahko uporabniki prek spleta hkrati sodelujejo pri urejanju dokumenta.

Takšna orodja so uporabna takrat, ko z določeno skupino ljudi sodelujemo prek računalnikov. Lahko gre za skupinsko projektno delo, rutinska opravila ali pa zgolj izmenjavo idej in dokumentov med prijatelji oziroma družinskimi člani. Kar naenkrat nimamo več opravka samo sami s sabo, temveč s skupino ljudi, v kateri ima vsakdo svojo vlogo, pa tudi svoj urnik, druge naloge, zadolžitve in še marsikaj tega, kar lahko ogrozi učinkovitost delovanja v skupini. 

Če na primer za izmenjavo dokumentov uporabljamo elektronsko pošto,  se lahko v večji skupini, kaj kmalu utopimo v množici različic, za katere hitro izgubimo občutek, katera je prava. Prav tako, zaradi hkratnega dela sodelujočih, pogosto ne vemo, kdo je naslednji na vrsti, oziroma kaj je naslednji korak. Hitro se zgodi, da posamezno nalogo ne rešimo do konca, ker nekdo pač ni vedel, da je naslednji na vrsti. 

V vsakem primeru je uporaba spletnih storitev koristna, ker jo lahko uporabimo kjerkoli, pogosto zgolj z uporabo spletnega brskalnika. Precej enostavneje je dodajati nove člane projektne skupine, ki so lahko zunaj naše organizacije, podjetja, pa to ne postane čez noč nepremostljiva ovira.

 

Če imamo na voljo računalniško učilnico, potem je uporaba orodij za skupinsko urejanje dokumentov smiselno uporabiti pri katerikoli obliki skupinskega dela. Tako lahko vsak član prispeva svoj del, hkrati lahko urejajo dokument. Ker večina takšnih orodij omogoča tudi pogovor, je zato v učilnici manj hrupa, saj se člani skupine lahko pogovarjajo prek te aplikacije. Včasih nastane težava, ko morajo učenci svoje delo dokumentirati in se ne morejo dogovoriti, kdo bo sestavil prosojnice in kdo bo pripravil zapiske. Z uporabo orodij pa lahko tako prosojnice kot tekst izdelajo skupaj, se dopolnjujejo, popravljajo napake drugih.

Največ izkušenj imam z uporabo programa Google Docs. Večkrat smo uporabili ta program za izdelavo seminarskih nalog, sestavljanje osnutka različnih projektov. Uporabili smo ga tudi pri različnih dogovorih, načrtovanjih. Mislim, da je program zelo pregleden, jasno je kako tekst urejamo, pozitivna stran pa je tudi možnost pogovora med člani, ki uporabljajo skupni dokument. Na vajah na fakulteti smo spoznali tudi nekaj orodij, ki predstavljajo neke vrste spletno tablo, na katero lahko pišemo, rišemo, ustvarjamo like, podčrtujemo. Uporaben se mi je zdel program Scribblar, katerega smo tudi preizkusili. Seveda pa je potrebno pred uporabo tega programa učencem pojasniti, kaj bomo na tabli objavljali, da ni objavljanje vsebin preveč svobodno.